Pri Nuši treniram agility že dobrih 10 let. Pri njej sem začela s svojim privm agility psom Tayem. Naučila naju je vseh osnov in kako pravilno voditi psa skozi parkur.
Ko sem dobila drugo psičko Nym sva začeli s tečaji agilitya pri Nuši, ko je psička dopolnila leto in pol. Treningi trajajo dobrih 50 minut. V tem času odtečemo agility parkur po delih. Nuša me tako ves trening pozorno spremlja in mi pomaga odpraviti napake, ki jih naredim, ko tečem z Nym.
Treningi z Nušo so zelo prijetni, saj je vzdušje zelo sproščeno. Treningi so tudi zelo intenzivni in odlično izpeljani.
V preteklih letih me je Nuša naučila ogromno stvari; še posebej, kako pravilno voditi večjega psa, kako si pravilno ogledati parkur in linije, po katerih pes teče, ter kako vzpostaviti pozitivno in prijazno vez s svojim psom.

Moje ime je Špela in z dobermanko Rozi trenirava agility že skoraj pol leta. Sprva sva začeli trening iz čiste radovednosti, saj je bila Rozi zelo nerodna in ne preveč poslušna. Čez čas pa sva se skozi Nušine napotke in vaje naučili, kako bolj spretno in z manj popitimi (mojimi) živci speljati dele prog. Agility se je sprva izkazal za dobro rekreacijo in odpravljanje Rozine nerodnosti, čez čas pa se je pokazalo, da je odličen način za povezovanje vodnika in psa ter izvrsten temelj za izboljšanje poslušnosti tudi na področjih izven proge. Tako zdaj brez skrbi Rozi peljem med majhne otroke, med večje skupine psov ali pa enostavno samo na sprehod, kar je v začetku letošnjega leta predstavljalo kar veliko težavo. Če pa še kdo misli isto – kot sem jaz pred začetkom prvega treninga – da veliki psi niso za agility, pa mu lahko iz prve roke povem, da se zelo moti. Rozi uživa 100 na uro, čeprav so ji tuneli malo tesni in bolj ‘na knap’.

Ko sem se odločila za psičko pasme Border collie, sem vedela, da ji moram zagotoviti aktivno pasje življenje. Odločila sem, da se preizkusiva v agilitiju. Znanka mi je predlagala, da pokličem Nušo. Že po prvem treningu sem vedela, da bova s tem športom nadaljevali. Tako zdaj trenirava pol leta in včasih kar ne morem verjeti, koliko sva se naučili. Če sem na prvih treningih z navdušenjem opazovala izkušene vodnike, kako vodijo svoje pse po parkurju, lahko danes s ponosom rečem, da tudi midve z Billie premagujeva zahtevne postavitve. Delati z Nušo je super. Treningi so vedno produktivni, zabavni in spodbudni. Poleg tega, da se učim voditi psa preko ovir, se na teh treningih učim tudi prepoznavati potrebe in značilnosti svojega psa; kaj ga motivira, česa ne mara, kako se odziva na druge pse … Od Nuše lahko vedno pričakujem tudi kakšen vzgojni nasvet. Še ena zelo pomembna stvar, ki sem jo pridobila na treningih, pa so nova poznanstva in krog ljudi s podobnimi interesi, s katerimi si delimo znanje in izkušnje ter se s psi družimo tudi, ko ni treningov. Ne glede na to, kaj si obetate od agilitija – zabavno aktivnost s svojim psom ali resno tekmovanje – je Nuša zagotovo pravi naslov.